Povzetek

Jezikovnostin madžarstvo vPrekmurju

(Zbirka študij)

V manjšinskih okoliščinah imata lahko jezik in jezikovna raba številne take značilnosti oz. posebnosti, nakatere je znanstvenajavnost v večinski situaciji manj pozorna. V večjezičnem, večkulturnem prostoru se namreč na splošno več pozor-nosti namenja jeziku, jezikovni rabi in takim soodvisnostim jezikovnega stika, kot so npr. vzajemno jezikovno vplivanje, interferenca, kontrastivnost, jezikovna zavest in odnos do jezika, jezikovno znanje in izbira jezika, jezikovne variante in standardni jezik, jezikovni pouk in jezikovno načrtovanje, raba maternega jezika oz. dvojezičnost in dvojezikovnost itd. Toda tudi nakazana bogata problematika ni povsem in nujno enaka v vseh narodnostno mešanih regijah. Vse to je v veliki meri odvisno od zgodovinskih, družbenih in kulturnih dejavnikov: od sistema stikov v sožitju živečih ljudstev, etničnih skupin, od uveljavljanjakolektivnih in človekovih pravic, od načina njihovega življenja in mišljenja, celo od oblikovanja njihovega predhodnega jezikovnega življenja. V ta bogat problemski krog nam daje vpogled pričujoča zbirka študij z naslovom Jezikovnost in madžarstvo v Prekmurju.

Edicija vsebuje 21 študij v petih večjih poglavjih: 1. Status madžarskega jezika in jezikovni položaj Madžarov v Sloveniji; 2. Stanje, substanca madžarskega jezika v dvojezičnih okoliščinah v Prekmurju; 3. Jezikovna zavest, odnos do jezika in jezikovna raba v Prekmurju; 4. Dvojezični pouk v Prekmurju in 5. Prihodnost madžarskega jezika, jezikovno načrtovanje in izvedbene naloge v Prekmurju. Zbirka študij temelji na rezultatih malodane 25-letnega zbirateljskega, raziskovalnega in pedago-škega dela, nadalje na konkretnih izkušnjah iz vsakdanjega sožitja s prekmurskimi Madžari ter na povzemajočem vrednotenju uradnih, v institucijah vodenih javnih nastopov. Avtor izdaje je med leti 1984 in 1988 deloval kot madžarski lektor v Mari-boru, med leti 1993 in 2008 pa je bil sprva izredni, zatem redni profesor Pedagoške fakultete, kasneje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, skupaj 19 let - vmes je bil šest let in pol tudi predstojnik katedre -je imel redne stike s prekmurskimi Madžari in opazoval ter analiziral njihov jezik, dvojezičnost in jezikovno rabo.

Prvo poglavje zbirke govori o položaju madžarskega jezika v Republiki Sloveniji, o njegovi današnji vlogi, statusu, posebej izpostavljajoč splošna in konkretna mnenja, izkušnje ter opažanja v zvezi s procesom oblikovanja dvojezičnosti in izbire

jezika pri tukajšnjih Madžarih. Poglavje izpostavlja pravne, zakonske okvire in pro-tislovja vsakdanje prakse. Z žalostjo ugotavlja, da se proces oblikovanja dvojezič-nosti v Prekmurju ne odvija tako, kot se je pričakovalo; je enostranski: Madžarom je pomemben, Slovencem pa ni. Zaman se lahko madžarski jezik na dvojezičnem območju de jure svobodno, brez vsakih ovir uporablja, je madžarstvo v Sloveniji vendarle de facto na poti zamenj ave jezika, ker ne zna vedno ustrezno živeti z ustav-no danimi možnostmi. Zato danes madžarski in slovenski jezik nista enakovredni sredstvi jezikovne socializacije, še več, obstaja tudi nevarnost z interesnimi dejav-niki motiviranega kodnega preklapljanja. Tako v Prekmurju ni več mogoče ustvariti popolnega ravnotežja obeh jezikov. Tega dejansko nista zmožni ne jezikovna politika ne jezikovna zavest. Zaman je tudi večkratno reformiran dvojezični pouk, zaman je sodoben učni načrt za slovenski in madžarski jezik na ravni materinščine in jezika okolja v devetletni osnovni šoli, težko je izreči, toda dvojezičnost v Sloveniji z vidi-kamadžarstva v prvi vrsti ne služi želeni integraciji, ampak, žal, neželeni asimilaciji. Ta proces motivirajo seveda tudi številni zunajjezikovni dejavniki: majhno in upa-dajoče število madžarstva, zemljepisno močna raztresenost pripadnikov manjšine, z družbenega in sociološkega vidika pa čedalje redkejše priložnosti za rabo madžar-skega jezika, omejevanje jezikovnih ravnin in funkcij, izguba prestiža madžarskega jezika, osiromašen leksikalni in izrazni potencial itd.

Drugo, najobsežnejše poglavje prinaša šest študij. Prva nakazuje in s sistema-tičnimi podatki tudi potrjuje, da ima materni jezik avtohtone madžarske narodne skupnosti danes v Republiki Sloveniji dve izrazito pomembni značilnosti: po eni strani je bolj narečen in bolj arhaičen kot večina narečij na Madžarskem, po drugi strani je obremenjen s stičnimi pojavi, saj je pod trajnim močnim vplivom večin-skega slovenskega jezika.

Druga študija daje pregled o dosedanjih rezultatih preučevanja prekmurskih madžarskih narečij, s posebnim poudarkom na leksikalnih raziskavah. Tudi po-imensko navaja vsakogar, kdor se je kakorkoli ukvarjal s preučevanjem madžarskega jezika in narečij v Prekmurju. Pri tem ugotavlja, da sicer ne obstaja mono-grafska obdelava omenjenega prostora, pa vendarle narečje Prekmurja ni bela lisa na madžarskem dialektološkem atlasu.

Tretja študija analizira spreminjanje narečnega besednega zaklada znotraj treh generacij ene družine. Narečne besede - glede na individualno rabo in poznava-nje - deli v štiri skupine: splošno rabljene besede, opuščajoče besede, izumirajoče besede ter neznane narečne besede.

Naslednji dve manjši študiji, opirajoč se na novejši jezikovni nabor in opaža-nja, po eni strani dajetajezikovno-geografske, jezikovno-sociološke in psiholing-vistične podatke k oblikovanju treh glasoslovnih pojavov, po drugi strani pa dajeta vpogled v tiste jezikovne premike, ki so tendenciozno odvisni od jezikovnega ob-našanj a, jezikovnega odnosa in jezikovne zavesti narečnih govorcev.

Predzadnja študija je nekakšen povzetek diahronih sprememb v prekmurskih madžarskih narečjih oz. tudi o danes odvijajočih se okrepljenih sinhronih jezikov-nih spremembah. Kot dejstvo izpostavlja, da - glede na minula 4-5 desetletja - za živ, govorjeni madžarski jezik v Prekmurju morda še nikoli ni bila značilna tako velika dinamika kot danes in v bližnji preteklosti. To predvsem kaže veliko število oblikovnih variant, nadalje tudi premik v smeri knjižnega jezika. Zato je pomemb-no, četudi ni lahka naloga, preučevati spreminjanje narečja ter preučevati premike znotraj sinhronije, ki zahteva detajlno, precizno in temeljito delo, po možnosti z različnimi metodami zbiranja ter preudarno, v podrobnosti posegajočo obdelavo. Razlaga vseh jezikovnih sprememb, premikov se namreč skriva v jezikovi rabi posameznika.

Zadnja, šesta študija poglavja zajema in utemeljuje aktualne naloge razisko-vanja madžarskih narečij v dvojezičnem Prekmurju. Avtor s prepričanjem zago-varja tezo, da je potrebno sodobno komunikativno usmerjeno obdelavo utemeljiti in podkrepiti tudi z novejšim jezikovnim naborom. Nalog je veliko tako najezi-kovnosistemski ravnini kot tudi na ravni jezikovne rabe. Naloge, ki bi preučevale narečni sistem, bi lahko bile naslednje: 1. preučevanje bazične plasti narečja, 2. odkrivanje jezikovno-geografskih razlik, 3. prikaz sprememb znotraj sinhronije, 4. ugotavljanje določenih zgodovinskih sprememb in 5. identificiranje tujeje-zičnega vpliva. Med pomembne naloge bi lahko uvrstili tudi raziskovanje rabe narečja: 1. družbena razslojenost regionalne jezikovne rabe, 2. funkcije narečne/ regionalne jezikovne rabe v manjšinskih okoliščinah, 3. jezikovna/narečna zavest manjšinskega narečnega govorca, njegov odnos do jezika, narečja. Podrobnejši opis enega od krajevnih govorov, bodisi odkrivanje arealnih in socioloških razlik nekaterih narečnih pojavov ali bodisi sestavljanje regionalnega narečnega slovar-ja ali sodobna leksikografska zbirka bi lahko bil dostojen pomnik prekmurskim madžarskim narečjem, a hkrati bi lahko spodbudno in osvežujoče deloval tudi na madžarsko dialektologijo.

Tretje poglavje zbirke namenja dve študiji soodvisnosti jezikovne zavesti in jezikovne rabe, dve pa problematiki odnosa do jezika. Prva in tretja študija sta

splošnejši, na načelni, teoretični ravni se približujeta omenjenim vprašanjem, dru-gi dve pa povsem konkretno govorita o tem, opirajoč se na analitični raziskave. Iz obeh lahko zvemo, da tako jezikovna zavest kot tudi odnos do jezika zelo občutlji-vo vplivatana izbiro jezika, najezikovno znanje in najezikovno rabo nasploh.

Četrto poglavje zbirke vsebuje tri študije. Prva opredeljuje pojmovanje dvojezičnega pouka, predzgodovino in okoliščine njegovega izoblikovanja, organizacij-ske okvire, ustavno podlago oz. njegov sedanji položaj in uspešnost. Spregovori tudi o občasno pojavljajočih se dilemah in dvomih. Danes je že splošno znano, da ne na Madžarskem ne drugod v zamejstvu ne sprejemajo vsi enoumno manjšin-skega dvojezičnega šolstva za utečeno pot. Mnogi menijo, da je dvojezični pouk v primeru zamejskega madžarstva zadnja postaja izgubljanj a jezika oz. prva postaja zamenjave jezika ali celo za izgubljanje narodnostne skupnosti. V zadnjih 6-8 letih so se tudi v Sloveniji okrepila mnenja, ki so zbudila dvome in dileme. Tudi na javnih forumih čedalje več slovenskih in madžarskih strokovnjakov z večjo ali manjšo odločnostjo izraža mnenje, da so v dvojezičnem šolstvu določene spre-membe neizogibno potrebne.

Druga študija govori o tem, da je ključno vprašanje ohranjanja manjšin vzgoja v maternem jeziku. Avtor se zavzema za to, da naj se tudi v dvojezičnem izobra-ževanju v Sloveniji bolj uveljavi osnovno načelo dominantnosti maternega jezika. Večjo mero podpiranja s strani šole namreč vedno zahteva tisti jezik, ki je zunaj šole deležen manjše podpore. Če želimo stabilno in spontano dvojezičnost, potem moramo glede prvega koraka pri reformiranju dvojezičnega šolstva v Prekmurju izpostaviti, da je neizogibno potrebno upoštevati načelo dominantnosti maternega jezika. To pa za obe strani pomeni favoriziranje materinščine, a hkrati pomeni tudi diferencirano pozornost in zavesten napor v interesu manj šinskega jezika tako glede časovnih okvirov kot metodičnih rešitev ter kvalitete didaktičnih postopkov.

Tretja študija govori o novih madžarskih učnih načrtih v Sloveniji. Pri tem moramo vedeti, da se mlada Republika Slovenija od sredine 90-ih let ukvarja z uvaja-njem bodočih učnih načrtov v novih šolskih tipih, in sicer v 9-letni osnovni šoli ter v večstopenjski srednji šoli. Cilj je vsebinska prenova pouka. V tem imata izredno pomembno mesto materinščina in matematika. V ospredju študije so izpostavljene in na kratko opredeljene tiste novosti, prenove, po katerih se novi učni načrti razli-kujejo od predhodnih. Nakratko se v študiji prikaže tudi to, po kakšnih načelih so se oblikovali in v kakšnih strukturah so se uredili novi madžarski učni načrti v Sloveniji, dotakne pa se tudi nekaterih pozitivnih in negativnih potez teh učnih načrtov.

Zadnje, peto poglavje zbirke, ki prav tako prinaša štiri študije, govori o priho-dnosti in možnostih madžarskega jezika v Sloveniji, o nalogah jezikovnega na-črtovanja, o nalogah in možnostih Katedre za madžarski jezik v Mariboru ter o nedavno objavljeni zbirki študij. Izhaja iz znanega dejstva, da tudi madžarskemu jeziku v Sloveniji, kakor tudi bolj ali manj vsem narodnostnim jezikom na svetu, grozi nevarnost izginotja. - Prva študij a podrobneje razčlenjuje, ali je mogoče zau-staviti/zaobrniti začenjajoči se proces zgubljanjamadžarskegajezikav Prekmurju. Meni, da bi bile v prekmurski madžarščini nujno potrebne - zaradi učinkovite rabe in uspešne ohranitve - tri vrste spremembe: 1. okrepitev življenjske vitalnosti madžarskega jezika; 2. obogatitev njegovih funkcij, »učinkovitosti«; 3. dvig nje-govega prestiža, »tržne cene«. Vsaka od teh sprememb zahteva, da se stopnjuje njegova standardizacija in kodifikacija. - Druga študij a v 5 postavkah združuje nujno potrebne naloge madžarskega jezikovnega načrtovanja: a) ponovno vzpo-stavitev prestiža manjšinskega madžarskega jezika, b) vzpostavitev praktične ena-kovrednosti madžarskega jezika, c) krepitev standardizacije prekmurskega madžarskega jezika, č) uresničevanje dominantnosti materinščine pri dvojezičnem pouku in d) oblikovanje jezikovne zavesti ter zmanjševanje identitetnih motenj. - V tretji študiji lahko beremo o nujnosti ter programskih načrtih Katedre za madžarski jezik. Katedra je - od ustanovitve naprej - z vsemi svojimi prizadevanji v službi prekmurskih Madžarov in tudi danes je - tako na pedagoškem kot tudi raziskovalnem področju - zagovornica novega in koristnega: upoštevati predvsem zahteve tiste skupnosti, v danem primeru prekmurske madžarske narodne skupno-sti, v interesu katere je nastala, a hkrati želi služiti tudi skupnim interesom dveh sosedskih narodov, madžarskega in slovenskega: negovati in razvijati njune stike, ju zbližati prek njune kulture, književnosti, jezika itd. - Zadnja kratka študija zbirke je predstavitev knjige Magyarul a Muravidéken/Madžarsko v Prekmurju Anne Kolláth, ki je bila v celoti predstavljena v avtoričini rojstni vasi, v Rumu, maja 2006, toda dele te predstavitve je recenzent uporabil tudi na predstavitvi knjige v Mariboru in Dobrovniku.

Zbirka - poleg slovenskega povzetka - vsebuje še seznam uporabljene in na-vedene literature.